Srečanja z medvedom se vsi najbolj bojimo, saj je podoba medveda zastrašujoča, izid boja ena na ena pa verjetno ne bi bil v našo korist. Vendar je resnica malenkost drugačna - medved se bo srečanja, če nas bo le slišal, izognil. Človeka ne vidi ravno kot prijatelja, zato se njegovih šumov boji in če veter ne piha iz njegove smeri, za nas ne predstavlja večje nevarnosti. Drugačna pa je situacija, če medveda presenetimo med tekom ali vožnjo s kolesom, če bomo segli med medvedko in mladiče ali v strahu ravnali agresivno. Prav tako pa nevarnost predstavlja tudi pes, ki v gozdu velikokrat ni na povodcu.
Pes bo svojega lastnika branil, saj nima občutka za nevarnost, njegova zvestoba pa je popolna. Proti medvedu se zapodi, ko pa se ta brani, se vrne k lastniku. Za medveda sta sedaj sovražnika oba.
Čeprav prisotnost medveda največkrat zavohamo, saj oddaja neprijeten vonj, ali opazimo od daleč, se lahko zgodi tudi situacija, kjer bomo morali ravnati popolnoma nasprotno kot nas uči zdrava pamet. To je pri tako veliki zveri problem, saj smo od zadnjega obiska v živalskem vrtu pozabili, kako ogromen je. Pri nas živi rjavi medved, njegove majhne oči na dvo in pol metrski živali pa vzbujajo občutek groze, saj iz čokate postave izstopa ogromna glava in oglat gobec.
Odstrel medveda iz narave - da ali ne?
Pri nas gre za zavarovano vrsto zveri, ki v Sloveniji predstavlja najvišje zabeleženo gostoto osebkov v svetu. Ministrstvo za naravne vire in prostor je zato izdalo strategijo za načrtovan odstrel medvedov iz določenih delov države. Ta odločitev je sprožila kontroverzo in zgražanje, vendar je bilo konfliktov med človekom oziroma drugimi rejnimi živalmi in medvedom ogromno. V letu 2023 je bilo odstreljeno 230 medvedov, letos načrtujejo odvzem 176 medvedov. V polemiko se kot ljubitelji živali ne bi spuščali, vsekakor pa se lahko strinjamo, da je vsakršna strategija boljša od nikakršne strategije - v zgodovini je bil lov na medvede nagrajen, vsakično plenjenje pa sprožilo pogrom nad njimi, zaradi česar so na Slovenskem skorajda izumrli.
Slika 2: Medvedi so samotarska in prikupna bitja, zato je njihov odstrel boleč. Vendar vsaka država potrebuje strategijo. Da ne povzročamo dodatnih incidentov, pa lahko največ naredimo prav lastniki psov.
Največ medvedov se nahaja na notranjskem, kočevskem, belosavskem in novomeškem, segajo pa tudi na zasavsko, posavsko, primorsko in visoko kraško področje. Strokovne ugotovitve, ki selitev, jetništvo ali zadrževanje ne vidijo kot rešitve, predlagajo ciljno populacijo 800 osebkov ter nadaljevanje genetskega monitoringa. Tako gre v letu 2024 pričakovati, da bo na območju Slovenije ostalo med 810 – 1310 osebkov rjavega medveda, ministrstvo pa vodi aktivno politiko donacij in sofinanciranja elektromrež za odvračanje ter subvencija za delo varovanja čred. Kljub številnim izobraževalnim aktivnostim je bilo konfliktov še vedno veliko.
Kakšen je rjavi medved?
Gre za sesalca in čokatega podplatarja - njegove človeku podobne stopinje nastanejo, ker stopa po celotnem podplatu. Rjavi medved je lahko skoraj črn ali svetlo rjav, skoraj rumen. Visoki so med 161 in 257 cm, samice pol metra manj, v svojem okolju pa poleg človeka nimajo naravnih sovražnikov. Impresivna je tudi njihova teža - najtežji odstreljeni so tehtali preko 300kg. Gre za nočno žival, ki pa jo v hoji ali drncu lahko zasledimo tudi podnevi. Za sprehajalce psov je tako čas ob mraku najbolj problematičen, saj medved je v osnovi samotar.
Slika 3: Rjavi medvedi se med seboj razlikujejo - pri nas tehtajo do 300 kg in so v hoji po vseh štirih veliki do dva in pol metra (vir fotografije: zoo.si).
Je izjemno hiter, zato vas, če želi, v hipu ujame - mladi so tudi okretni plezalci. Z izjemnim vohom in dobrim sluhom predstavlja paradoks okretnega lenuha, saj ima visoko presnovo, s katero zdrži spanje pod zmrziščem. Zimuje lahko že pod kakim previsom, a še bolj kot to moramo vedeti, da bolj kot spi, drema - hibernira. Ta čas je namenjen tako kotitvi mladičev pri medvedkah, kot razstrupljanju telesa. Medved namreč med zimskim spanjem na nek način strada - zanimivo je, da sečnine ne izloča s sečem, temveč preko mišic. Razvit ima namreč poseben mehanizem odlaganja sečnih beljakovin v sokrvico, s čimer se znebi dušikovih spojin.
Slika 4: Ste vedeli, da medvedka skoti mladiča kar med zimskim spanjem? Tehta le 700 gramov (avtor fotografije: Marko Masterl)
Rjavi medved je vsejed - je tako gobe, plodove, z gobcom rine pod površjem rastlin, loti pa se tudi nevretenčarjev in glodalcev. Kot vidimo, človek ali pes ni na njegovem meniju, čeprav priložnostno pleni tudi domače živali. Medvedka povprečno skoti malo manj kot dva mladiča, ki sprva tehtata le 700 g, dosežeta pa starost med 30 in 40 let.
Srečanje psa in medveda
Morebitni agresivnosti s strani medveda se lahko izognemo predvsem z oddajanjem hrupa. Če smo v dvoje, se pogovarjajmo glasneje, če smo sami, pa lahko prepevamo ali redno udarjamo s palico ob deblo drevesa. Drugo, kar je pomembno, je da imamo psa vedno na povodcu. Še posebej od maja do junija se poskusimo v celoti izogniti osrednjih območij rjavega medveda: Kočevsko, Notranjsko, Krimsko pogorje, Nanos, Hrušica, godzdovi Obale in Slavnika, Vremšica.
Kljub temu lahko pride situacije, ko se bo medved počutil ogroženega in ravnal temu primerno. Zato smo pripravili še drugi del članka Srečanje psa in medveda, v katerem smo strnili zanimive nasvete, ki vam lahko rešijo življenje. Ali veste, kaj storiti, če se medved zapodi v vas🐻?
Avtor članka: Gregor Konstantinović