Skoraj vsak mačjeljubec ve, da ima zadnjo besedo vedno mačka. To, da so mačke »čudne«, verjetno izhaja iz dveh neposrečenih primerjav – prva je primerjava njihovega vedenja s človeškim, druga pa kot zgled jemlje popolnoma socializiranega psa. Temu je namreč v veliko zadovoljstvo ustreči gospodarju, medtem ko mačka še vedno izkazuje številne zverinske poteze. Njihov cilj je predvsem lastno blagostanje, pri čemer se zdi, da so izredno manipulativne. Poglejmo natančneje.
Mačka je potomka petih pasem afriških divjih mačk. Kadar mijavka, mijavka z všečnim in človeku prilagojenim tonom, ki se močno razlikuje od divjih mačk. To počne zaradi pozornosti, z namenom pridobitve hrane, pa tudi zaradi nelagodja (nepočiščen WC).
Kriva pričakovanja o vedenju mačk izhajajo iz zmotnega mnenja, da se mačke obnašajo kot njihovi lastniki, saj živijo v istem gospodinjstvu. Kot povprečno domačo žival jo dodatno prezentirajo mediji, pri čemer pa ji pripisujejo človeške lastnosti – v oglasih se odzivajo na človeške dišave, čeprav jim v resnici smrdijo. Prav tako se ne udejstvuje v aktivnostih, ki zabavajo človeka, če se ob tem sama ne zabava. Vse mačke tudi ne mijavkajo - to počno, da bi pritegnile pozornost – hkrati pa tudi niso popolnoma samotarske.
Slika 1: Kaj v resnici razmišljajo mačke bi izvedeli le, če bi bili sami mačka. Lahko pa razumemo njihov divji ustroj in jih ne primerjamo ne s človekom, ne s psom. Mačka se bo vedla odnosno z varnim okoljem, v katerem živi, in poskušala izgubljati čim manj energije.
Njihova navezanost na lastnika pa se vendarle pokaže v dejstvu, da mačke stalno spremljajo čustven odziv lastnika. Njihove geste prilagajajo gibanju, iskanju hrane, po drugi strani pa popolnoma ignorirajo čustveno mimiko, kar stopnjuje vtis nenavadnosti. To je tudi razlog, da se mačke ne izognejo negativnemu ali celo sovražnemu izražanju ljudi. Mačke v večini situacij delujejo odsotno – psi se na številne situacije odzovejo z laježem, miganjem repa ali stečejo h gospodarju, mačke pa izkazujejo le blago usmerjevalno vedenje (zastrižejo z ušesi ali premaknejo glavo). Njihova vokalizacija ostaja podobna otroškemu joku, pri čemer je – kot večina aktivnosti v mačjem življenju – znova usmerjena v pridobivanje hrane. Sposobne so razlikovati med različnimi člani gospodinjstva in oponašati določene komunikacijske poteze drugih bitij (»jokati« v zaprtem prostoru).
Glede na dejstvo, da mačke prepoznajo svoje ime – opazimo lahko premikanje ušes in glave – in ne odreagirajo, verjamemo, da s človekom igrajo taktično igro. Mačke namreč nismo vzrejali za specifične naloge, zato nas vidijo kot sebi enakovredne.
Antrozoolog John Bradshaw vidi razliko med pasjim in mačjim vedenjem v evoluciji, pri čemer je bil prehod prvega mnogo daljši. Pri vzreji psov je prišlo do številnih specializiranih nalog (priporočamo članek Lavinski psi – ali ko mrzel smrček najde toplega človeka), medtem ko je med prvotno mišjelovko in domačo ljubljenko le kozmetična razlika. Mačk namreč nismo vzgajali za nobeno nalogo, zaradi česar se izredno dobro znajdejo tudi izven doma. Potepuške mačke uživajo v lovu in so v primerjavi z mestnimi psi popolnoma sposobne preživeti brez pomoči človeka.
Še ena razlika se pokaže v njihovem vedenju v odnosu do gospodarja ali mimoidočih. Psi se s psi igrajo na pasji način, s človekom pa na »človeški«. Mačke pa vedenja ob stiku z ljudmi ne prilagajajo – opazovanja nam velijo, da smo za njih le velike mačke. Pri tem je moč opaziti nekatere podobnosti, po katerih se vedejo tudi mačje mame (gnetenje s tačkami), kar govori v prid tem, da smo za mačke domači in neogrožujoči. Dejstvo, da se ob nas drgnejo, govori tudi o določeni meri enakovrednosti, saj se mačke nikoli ne bodo drgnile ob manjvredne mačke.
Slika 2: Mačja hiška Žabji raj je udobno zavetišče za vsako mačko. Nedokončan evolucijski prehod med hišne ljubljenčke nemalokrat rezultira v določenih stresnih boleznih, kot sta dermatitis ali vnetje mehurja, zato mora mačje ležišče poleg udobja nuditi tudi določeno mero zavetja in zasebnosti.
Prihodnost udomačenih mačk se zdi manj optimistična od prihodnosti psov, saj ostaja njihov prehod med domače ljubljenčke nedokončan. Boljše poznavanje njihovih lastnosti – klinično vedenje mačk proučujejo tudi na ljubljanski Veterinarski fakulteti – bi omogočilo lastnikom, da mačke napredujejo v svojem razvoju, ki je trenutno obtičal nekje med nerazumevanjem in enosmernim nagrajevanjem domačega ljubljenčka, ki si te vloge ne želi. Prav številne civilizacijske bolezni, kot je dermatitis in vnetje mehurja, kažejo na naraščajoče stresne procese v mačjem miljeju, mačko pa na bitje, ki je zmožno kompleksnega čustvovanja.
Za vse mačjeljubce, ki ste prebrali naš članek o vedenju mačk, smo za nakup mačje hiške s promo kodo mucacopatarica15 pripravili dodaten 15 % popust.
Avtor: Gregor Konstantinović